V številnih dejavnostih zaradi vladne prepovedi že pošteno vre. Zapiranje ob ločevanju na potrošnike in poslovne kupce pa je pri nekaterih tudi nelogično, še posebej, če ob tem na terenu prihaja do tega, da se eni odloka in prepovedi držijo, drugi pa ne. Stroka si v primeru avtopralnic prizadeva, da bi pristojnim dopovedala, da je prepoved zanje res nesmiselna in v nekaterih točkah celo nevarna, jezi pa jih tudi neupoštevanje odlokov, saj s tem prihaja do nelojalne konkurence.

Dejavnost avtopralnic ne spada med izjeme, ki bi lahko poslovale s potrošniki in to je hkrati tudi kratek, zelo birokratski odgovor, ki so ga tako sekcija kot njeni številni člani na svoja vprašanja in pobude dobili od pristojnih na NIJZ in različnih ministrstev. Ni posluha in volje, da bi se pretehtalo resne argumente stroke.

Člani in strokovn službe sekcije se sprašujemo, kje je pri avtopralnicah smiselnost ločevanja med zasebnimi in poslovnimi uporabniki, kje je torej razlika med zasebnim vozilom in vozilom podjetja?

Če govorimo o tunelskih avtopralnicah je oseba v vozilu izolirana od zunanjega okolja, tako, če ne še bolj kot na primer pri »drive-in« prevzemih stvari. Skladno z navodili za delo, ki ga je pripravila sekcija, pa morajo uporabniki pred vstopom v avtopralnico tudi izklopiti vse prezračevalne sisteme in klimo - da se prepreči prenos virusa z aerosolom. Če bi bile avtopralnice odprte za vse, bi vsi hitro prišli na vrsto in s tem tudi ostali v vozilu. Možnost prenosa okužbe v tem primeru ni nič večja, kot v kakšnih drugih primerih, ko je uporaba vozila dovoljena oz. celo zapovedana.

Poglejmo si tudi primer samopostrežnih avtopralnic: če je več pralnih mest, so mesta med seboj fizično ločena s paneli ali stenami. Razdalja med posameznimi vozili in pralci pa presega vsa priporočila zdravstvene stroke glede razdalje. Dejavnost se odvija na prostem in brez prisotnosti drugih ljudi.

Ob vsem pa ni nepomembno tudi dejstvo, da se pri delu v avtopralnicah uporabljajo tako čistila kot razkužila, ki ne le čistijo, ampak tudi uničujejo viruse. Kje so torej razlogi za ločevanje in kje so razlogi za zaprtje nasploh? Smiselnih odgovorov na sekciji ne poznamo.

V Sloveniji je okrog 500 avtopralnic in okoli 1,2 milijona motornih vozil. S pranjem vozil se torej ustvari veliko milijonov evrov prometa, kar z naslova storitev državi prinese tudi kar nekaj milijonov evrov davka na dodano vrednost. Zakaj se torej številnim pobudam in utemeljitvam sekcije in prenekaterega člana resno nihče ne posveti in ne pretehta argumentov, ki smo jih že predstavili? Če že drugega ne, bi pa pristojni lahko pogledali k sosedom in videli, da so tam avtopralnice odprte za vse! Ob tem ne gre spregledati, da so avtopralnice del nujne infrastrukture, ki je potrebna tudi za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu.

S svojimi prizadevanji ne bi radi nič drugega, kot to, da bi avtopralnice lahko delale - s tem bi najlažje zagotavljali varnost vseh, tako lastnikov avtopralnic kot tudi strank. Zato si želimo, da bi o tem, kako in katere dejavnosti je smiselno in varno pustiti delovati, katerih ne in kako jih odpirati, potekal resen in z argumenti podprt pogovor stroke in predstavnikov države.