Na strokovno službo sekcije avtoserviserjev se je obrnilo več članov s podobnimi vprašanji, ki jih lahko strnemo v naslednje skupine:

 

1. katera je krajevno običajna cena avtoservisne ure dela v mojem kraju?
2. kakšen je regionalni faktor za ceno avtoservisne ure?  

Krajevno ali regijsko ali kako drugače določena oziroma običajna cena med avtoserviserji ne obstaja! Če bi obstajala, bi to pomenilo, da bi bilo možno in dopustno dogovarjanje med ponudniki istih ali podobnih storitev o usklajenem nastopu na trgu. To pa predstavlja kartelno dogovarjanje(!), saj podjetjem omogoča izkoriščanje tržne moči in potencialno višje dobičke. To bi bilo v nasprotju z vso (slovensko in evropsko) konkurenčno zakonodajo! Stranka sicer ni dolžna plačevati več, kot znašajo cene storitve, dolžna pa je plačati za pošteno in kvalitetno običajno opravljeno delo. Tako je lahko običajna samo cena, ki jo oblikuje odprti trg. Tudi zaradi tega ne morejo in ne smejo obstajati (ne)kakšni regionalni faktorji!

Tolmačenje Tržnega inšpektorata je naslednje: »Označevanje cen izdelkov in storitev je ena izmed osnovnih potrošnikovih pravic, saj potrošnikom zagotavlja poznavanje vrednosti nakupa in omogoča primerjanje cen izdelkov in storitev različnih ponudnikov. Iz tega razloga je z vidika varstva potrošnikovih pravic pomembno, da so cene blaga in storitev, ki se ponujajo potrošnikom, jasno in nedvoumno označene ter za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu. Na splošno velja, da mora podjetje za blago oziroma storitve, ki jih ponuja, vidno označiti ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za DDV. Cena blaga oziroma storitve mora biti označena v evrih. Natančnejše določbe glede načina označevanja cen določa na podlagi Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) sprejeti Pravilnik o načinu označevanja cen blaga in storitev, ki določa način označevanja prodajnih cen in cen za enoto izdelkov, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom.« (vir: http://www.ti.gov.si)

Tako in tudi zato velja, da je dolžnost zavarovalnice, da ceno popravila poravna, ne pa, da postavlja svoje pogoje cene in da sili stranko, kje naj popravi svoje vozilo, pri tem pa serviserje omejuje tako, da ti ne morejo več preživeti.

Temu pritrjuje tudi mnenje zapriseženega sodnega izvedenca in cenilca za motorna vozila pri Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije, ki ga je pridobilo Okrožno sodišče v Ljubljani v sodnem postopku v katerem avtoserviser, član OZS toži zavarovalnico zaradi le delno plačanega računa za popravilo vozila in zaradi nepriznavanja cene delovne ure po avtoserviserjevem javno objavljenem ceniku. Ob tem velja navesti, da je avtoserviser v celoti upošteval in sledil zapisnik o ogledu poškodovanega vozila, pri izdelavi obračuna je sledil postavkam, navedenim na zapisniku in dodatnim e-poštnim odobritvam zavarovalnice, vsa dela pa so bila obračunala po Eurotaxu in veljavnem ceniku avtoserviserja. V tožbo pa se je avtoserviser podal zaradi samovoljnega, neargumentiranega odbitka zavarovalnice tako pri ceni dela kot pri ceni materiala. V konkretnem postopku gre za AO zavarovanje.

Sodni izvedenec je med drugim zapisal:

• »Cene storitev so povprečne, da so lahko konkurenčne in pod nadzorom Tržnega inšpektorata, …«
• »Toženec Zavarovalnica xxx izvaja cenovni pritisk na izvajalca z znižanjem odškodnine, brez odgovornosti za kvaliteto popravil …«
• »Serviser xxx ni pogodbeni partner toženca, neodvisno opravlja splošne servisne storitve za motorna vozila. Sledi le tistim pogojem, ki jih narekujejo strokovna navodila določenih znamk proizvajalcev osebnih vozil in na katere se lahko zaradi kvalitete izvedbe del zanesejo za nemoteno vzdrževanje nadaljevane garancije karoserije«.

Ob zaključku izvedeniškega mnenja pa je sodni izvedenec še zapisal: »Nižanje stroškov popravila na tak način povzroča nelojalne in diskriminacijske poslovne odnose med izvajalci tovrstnih servisnih storitev in dobavitelja originalnih sestavnih delov.«

In ne nazadnje: s takšno politiko nižanja cen popravil vozil zavarovalnice na področju avtoservisiranja ustvarjajo okolje nazadovanja, nezadovoljstva, slabšanja delovnih pogojev, slabih plač, odpuščanja zaposlenih, povečanja nezakonitega opravljanja popravil poškodovanih vozil in predvsem nižanja kvalitete opravljanja avtoservisnih storitev – to pa posledično pomeni tudi zmanjševanje varnosti v cestnem prometu. Že zato bi morala država tu biti bolj odločna.

Pa še »češnja na vrhu torte«: zavarovalnica v odgovoru na tožbo avtoserviserja zahteva od sodišča, da ugotovi krajevno običajno ceno – na katero pa se zavarovalnica sama ves čas in mnogokrat sklicuje.

V zaključek oziroma podkrepitev vsega zapisanega pa še vam v kratek razmislek: kako bi reagirala zavarovalnica, če bi se zavarovanec pri sklepanju zavarovanja ob plačilu premije odločil, da hoče polno zavarovanje, samovoljno pa bi plačal obveznost po krajevno običajni ceni, ki bi jo sam izračunal?

 

Naredite SVOJO KALKULACIJO DELOVNE URE s pomočjo sekcije avtoserviserjev!

• Enostavno – hitro – zanesljivo – shranjeno, da lahko primerjate različna obdobja
• Računalniški program, katerega metodologijo priznavajo tudi zavarovalnice
• Da boste poznate vašo lastno ceno ure!
• Da boste vedeli, koliko so se vam zvišali/znižali stroški v zadnjem obdobju ali mesecu ali letu?
• Ali se zavedate, da je cena delovne ure avtoserviserja močno odvisna tudi od izkoristka delovnega časa?
• Na spletni strani sekcije avtoserviserjev pri OZS je članom dostopen program kalkulator cen – kliknite in naredite lastno kalkulacijo!

Dostop: s številko vaše kartice Mozaik podjetnih in geslom, ki vam je bil poslan na položnici za članarino decembra 2015.