Mnogo članov se je v zadnjem času obrnilo na sekcijo za pomoč pri naslednjem problemu: "Izstavil sem račun za popravilo vozila - skladno z Zapisnikom o poškodbi vozila ter s cenikom, ki ga imam v delavnici. S strani zavarovalnice pa sem dobil predlog pobota, ki pa je bil zmanjšan za določen znesek. Kot razlog so navedli, da ima zavarovalnica določene maksimalne cene delovne ure za popravilo vozila in da ne izplačujejo višjih stroškov ure, kot je ta (krajevno običajna, regijska, ...) določena cena ure. Dodatno so mi določili še, da sem jim dolžan obračunati rabat na vgrajene dele in material. Ali zavarovalnica ravna pravilno?"

Nazadnje smo o tem pisali v PIT•STOP novicah št. 10 v prispevku: »Katera cena delovne ure je prava?«. Izpostavljeno je bilo opozorilo Tržnega inšpektorata, da mora cenik biti na vidnem in dosegljivem mestu, da se zagotovi ena izmed osnovnih potrošnikovih pravic zagotavlja poznavanja vrednosti nakupa in omogočanja primerjanja cen izdelkov in storitev. Cenik je torej potrebno spoštovati in upoštevati. Torej velja, da je dolžnost zavarovalnice, da ceno popravila poravna skladno s cenikom avtoserviserja! Ob tem tudi velja, da ne more in ne sme postavljati svojih pogojev in cen, razen, če se je z avtoserviserjem drugače dogovorila (npr.: v pogodbi)!

Večkrat smo tudi že opisali, kakšen je pravilni pristop avtoserviserja, če zavarovalnica krši ta pravila. Da upoštevanje nasvetov sekcije prinaša rezultat, pa se je tudi že večkrat izkazalo. Avtoserviser in njegova stranka/potrošnik ne smeta pristajati na izsiljevanje zavarovalnice, je pa potrebno spoštovanje ustrezne postopkovne poti. Da stranka/potrošnik ni preveč obremenjena, avtoserviser lahko prevzame vlogo njenega zastopnika in pooblaščenca. Vztrajnost pa je poplačana, saj zavarovalnica za svoje početje nima pravnih temeljev – in pritožba je rešena v prid pritožnika, v tem primeru avtoserviserja. Če pa gre za tožbo, mora zavarovalnica v takem primeru poravnati poleg odbitka tudi stroške odvetniške družbe, ki zastopa avtoserviserja!

Torej velja navodilo: ne prepuščajte zavarovalnici svojega zaslužka in upoštevajte svoj cenik ter se ne prestrašite enostranskih potez zavarovalnic.

Temu pritrjujeta tudi naslednji izkušnji:

• pridobili smo nekaj sklepov pritožbenih komisij, ki delujejo pri zavarovalnicah, kjer so avtoserviserjem priznali tako celoten znesek popravila kot tudi stroške zastopanja;
• pridobljeno je bilo mnenje zapriseženega sodnega izvedenca in cenilca za motorna vozila pri Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije, ki izpostavlja, da če avtoserviser toži zavarovalnico zaradi le delno plačanega računa za popravilo vozila, če torej zavarovalnica ne prizna cene delovne ure po avtoserviserjevem javno objavljenem ceniku in če avtoserviser v celoti upošteva zapisnik o ogledu poškodovanega vozila ter če avtoserviser vsa dela obračuna skladno z Audatexom ali Eurotaxom ter njegovim veljavnim cenikom, je tožba avtoserviserja zaradi samovoljnega, neargumentiranega odbitka zavarovalnice tako pri ceni dela kot pri ceni materiala logična posledica zavarovanja lastne integritete. V mnenju je izpostavljeno tudi, da tak cenovni pritisk zavarovalnice na avtoserviserja predstavlja pomanjkanje odgovornosti zavarovalnice za kvaliteto popravil in s tem posledično na zmanjševanje varnosti v prometu. Avtoserviser je pri popravilu dolžan slediti navodilom tako stroke kot tudi navodilom določenih znamk proizvajalcev vozil!